Biatlon v vrtcu

Zakaj pa ne bi poskusili kar v vrtcu? Če sneg ne pride k nam, si ustvarimo pravo »klimo« kar v igralnici.

V tem mesecu bomo pri Delfinčkih govorili o zimskih športih po dolgem in počez. Kakopak, Olimpijske zimske igre so že tu in prav je, da se skupaj kaj novega naučimo.

Z nami je vsak dan olimpijska biatlonka, pa nam je tokrat pripravila nekaj povsem nenavadnega – biatlon v igralnici. Pokazala nam je dres in vso pripadajočo opremo ter nam omogočila pravo doživetje.

Vsak otrok je obul smučarske čevlje, jih pripel na smuči, si nataknil rokavice, na glavo poveznil kapo in očala, si nadel puško na rame in v roke prijel palici. Igralnica se je v hipu spremenila v prizorišče biatlona in otroci so tekli po igralnici. Toliko ovir: lovljenje ravnotežja, dviganje nog, težka puška… ufff. Za konec so se preizkusili tudi v streljanju (za varnost je bilo poskrbljeno, saj je bila puška brez cevi).

Otroci so pri tem prav uživali in kdo ve, morda se je pa nad biatlonom kdo tako navdušil, da bomo zanj navijali na zimskih olimpijskih igrah leta 2034 ;).

Novoletni nastop

V mesecu decembru smo našim staršem pripravili novoletni nastop. Tokrat smo se zbrali v prostorih Palade, kjer smo z otroki pripravili pozdravno-plesno-pevski nastop, kateremu sta sledili delavnica in pogostitev.

Nastop so pričeli otroci iz skupine Račk, ki so staršem skušali približati vsakdanjo jutranjo rutino na blazini. Zapeli so pozdravno socialno pesmico, s katero vsako jutro dobijo občutek povezanosti. Predstavili so se tudi s pesmico o veverici, kateri so se pridružili tudi otroci iz starejše skupine.

Zatem so na oder prišli otroci iz Delfinčkov. Tudi pri njih je vsakodnevna rutina povezana s pozdravom in sestankom na blazini, ki so ga staršem na kratko prikazali prav z enim od njih. Polni veselja so staršem deklamirali Muhasto zimo, odplesali bans Sneženi mož in za konec nepričakovano samostojno zapeli pesem po izbiri. Zadnji nastopi so poželi glasne aplavze.

Sledila je delavnica v treh delih, kjer so starši skupaj z otroki izdelovali okraske za smrečico iz slanega testa, das mase in papirja. Polni lepila in bleščic so ustvarjali, da se je kar kadilo. ☺

Otroci so od vrtca prejeli prelepa ročno izdelana eko darila, nekaj mandarin za potrebne vitaminčke in sadno rezino za sladkanje. To je bil za otroke višek nastopa, saj so drugi dan na sestanku vsi omenjali, da so jim bila najbolj všeč darila. Saj, tudi mi bi rekli enako.☺

Za mize so nas vabile domače dobrote iz rok našega kuharja in pladnji so se hitro praznili. Njam, njam, kako je bilo dobro!

Zaključek nastopa je potekal zunaj na trgu, kjer smo družno z otr0ki obeh skupin zapeli pesmico Sveti, sveti zvezdica ter prižgali kresničke. Domov smo odšli polni prijetnih spominov.

Foto: Benjamin Pezdir

Na kmetiji je lepo …

ija, ija ooo. Tako smo si prepevali v prejšnjem tednu, ko smo odšli na obisk kmetije. Delfinčki smo se z avtobusom odpeljali na kmetijo Sonček, ki leži le lučaj od mesta Koper, v vasici Elerji. Tam nas je odprtih rok pričakala Tajina mamica Daša.

Predstavila nam je Paka. Se vam že kaj sanja, kdo bi to lahko bil? Pako je konj čokoladne barve , star krepkih 20 let in je na trenutke prav len … seveda, kako ne bi bil, če pa tako rad jé. Prav zanimivo je bilo videti, kako prijazen je bil do otrok; to pa zato, ker z njim največkrat opravljajo hipoterapijo (za duševne in invalidne bolnike), saj ima, kot pravi Tajina mamica, »pravi karakter«. ☺

Da smo premostili začetni strah pred bližino konja, smo ga najprej pobožali, nato pa si nadeli čelado in pogumno zajahali konja. Ja, ja, prav ste prebrali, otroci so samostojno jahali konja. »Kako je bilo fino«, so govorili.

Paku smo pomahali v slovo in šli na ogled preostalih živali. Spoznali smo dva vietnamska prašička, ki sta hitro pritekla iz hleva, ko so jima ponudili kruh. Za konec smo na pašniku pozdravili še kozo Hano. Sledila je še težko pričakovana malica. To je stvar, na katero otroci čakajo od samega vstopa v avtobus.

Njam, njam, prav vse smo pojedli in si kot pravi prijatelji ponudili oreščke in piškotke. Zahvalili smo se za prijazen sprejem in odhiteli proti vrtcu. Obljubili smo, da se kmalu spet vrnemo.

Neža

 

Teden otroka – zgradimo hišico v Burundiju!

Pred nami je svetovni teden otroka, v katerem bomo otrokom v Zasebnem vrtcu Račka in vsem drugim zainteresiranim predstavili naš letošnji najbolj odmeven projekt z naslovom Zgradimo hišico v Burundiju, ki ga bomo izvedli v sodelovanju s Humanitarnim društvom ADRA Slovenija.

Najprej bomo spoznali kontinent Afriko in njegove značilnosti, kot so afriške živali in hrana, učili se bomo afriško pesmico, imeli bomo tudi različne delavnice ob dnevih odprtih vrat, ki bosta v sredo in četrtek, 9. in 10. 10. 2013. Glavni razlog, zaradi katerega bomo spoznavali Afriko, pa so mali Burundijci, ki se od nas razlikujejo predvsem po tem, da nimajo niti doma niti hrane, kaj šele kakšne igrače. Zato bomo skozi celo šolsko leto na različne načine zbirali prispevke, s katerimi si želimo pomagati vsaj eni družini. (Ena hiša, semena, orodje in potrebno izobraževanje za eno družino znašajo 570 eur. ).

Vabimo vas, da nas obiščete in se tudi vi navdušite nad pomočjo burundskim otrokom, ki trenutno še nimajo svojega doma. Skupaj jim lahko pomagamo, da ga dobijo! Vsi otroci in delavci vrtca Račka, predvsem pa mali Afričani vam bodo hvaležni za vsak prispevek!

Sara

Več o projektu najdete na spletni strani Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Video: Pomoč Burundiju

Izlet v živalski vrt

Letošnje šolsko leto smo uradno zaljučili s čisto posebnim izletom – na drugo junijsko nedeljo smo se otroci, starši in vzgojiteljice vrtca Račka zbrali pred živalskim vrtom v Ljubljani.  Na začetku smo starše presenetili s kratkim nastopom, se posladkali z okusnim pecivom, potem pa smo se podali na ogled vrste različnih živali.

Ogledali smo si nastop morskega leva, ki je po vsakem triku z žogo, plesnem skoku v vodo ali kaki drugi točki za nagrado dobil slastno ribo. Še posebaj smo se navdušili nad malimi rumenimi opicami, takimi kot je Pikin Ficko! V živalskem vrtu jih imajo tooooliko, da jih nikakor nismo mogli prešteti!

Posebnost je bila tudi predstavitev slovenske kmetije, kakršna je obstajala v starih časih. Po kmetiji so se sprehajali konji, krave, čisto specifične drežniške koze, ovčke in še bi lahko naštevali.

Otrokom pa se bo verjetno najbolj usidral v spomin stik z živo živaljo, ki so ga doživeli v posebni sobi, kjer so pobožali kačo oz. si jo obesili okrog vratu ter v naročju držali kunca.

Druge živali smo si ogledovali po lastni želji in ostali v živalskem vrtu, kolikor dolgo smo želeli.

Takšen zaključek in izlet smo v našem vrtcu priredili prvič, zelo pozitivni vtisi pa nas bodo vsekakor prignali, da se bomo za drugo leto spomnili spet česa posebnega in predvsem zanimivega.

Sara