Medenjaki

Kako najlažje razveseliti ljudi? Ja s piškotki, seveda.

In  to smo na sončen decembrski dan tudi naredili. V košarice smo pripravili medenjake, ki smo jih spekli dan prej in se odpravili po Kopru. Najprej so se s piškotki posladkali otroci italijanskega vrtca, zatem pa smo proti tržnici počasi praznili naše košarice. Ljudje so bili nad dejanjem navdušeni, prav vsi so pohvalili piškotke, nam pa je bilo resnično toplo pri srcu. Otroci so bili deležni zahvale, lepega nasmeha in prijaznih besed – z majhno pozornostjo so ljudem polepšali dan.
Nekaj trenutkov smo namenili tudi počitku in …medenjakom… njam, njam… kako so nam teknili :).
Veseli smo, da smo se s košaricami medenjakov odpravili med ljudi – posladkali so se tako starejši kot tudi mlajši. Cilj dosežen.

Pohod na Kokoško

Napočil je čas, da uresničimo prvi del našega projekta Kokoška v štirih letnih časih, zato smo v tem tednu z Delfinčki odšli na izlet – pohod na Kokoško. Avtobus nas je odpeljal v vas Lokev, nato pa smo se peš odpravili proti Kokoški.

Po poti smo opazovali jesensko listje – pisane barve, posušene in odpadle liste, šipek ter grm z brinovimi jagodami . Pobližje smo si ogledali mah, ga potipali in ugotovili, da je res mehak. Na lubju smo opazili velike madeže in tako spoznali lišaje. Med drugim smo se naučili, da lišaji rastejo samo tam, kjer je čist zrak.

Pot proti Kokoški je bila polna odpadlega listja, kar smo izkoristili za igro, na drugi strani pa je tu varnost, zaradi česa smo naš pohod predčasno prekinili in se obrnili nazaj.

Navkljub vsemu nismo bili do ničesar prikrajšani. Cilj projekta ni bil doseči vrh, pač pa to, da smo imeli  priložnost  opazovati jesen v naravi, se igrati z listjem, slediti odtisom konjskih kopit v blatu, se navduševati nad lovsko opazovalnico in od bližje videti lipicanca.

Izlet smo, kot nam je v navadi, zaključili z malico iz nahrbtnikov, nato pa smo odhiteli proti avtobusu. Se že veselimo izleta številka 2, ko bomo opazovali zimo. Sneeeeg, prihajamo!

Sadna žurka

Da smo v lanskem šolskem letu pojedli 26 tort, ni nobena skrivnost. Vsak otrokov rojstni dan smo izkoristili za sladkanje kar v obeh skupinah z domačo torto, ki jo je spekel naš kuhar. Kako da ne, ko pa je bila vedno tako okusna.

Letošnje šolsko leto bo praznovanje rojstnega dne malo drugačno – imeli bomo Sadni žur. Starši bodo iz sadja oblikovali željeno skulpturo, ki jo bodo sestavili s svojo kreativnostjo in domišljijo, mi pa bomo vse to pojedli.

Za nami je  že prvo praznovanje rojstnega dne, od pojedine, ki je bila čudovita za oči, še bolj okusna za naše želodčke, pa ni ostalo skoraj nič. Iz goji jagod, brusnic, rozin, datljev, suhih marelic in sliv, mandarin, jabolka, kivija, pomaranče ter banane je nastala današnja umetnija. Odlično, ni kaj!

P.S.:

Starši lahko dobijo super ideje tudi na Pinterestu.



Končni izlet

V letošnjem šolskem letu smo si kot enega glavnih ciljev zadali veliko gibanja in dejavnosti, povezanih s tem področjem vzgojnega dela. Hodili smo na pohode, opravili več izletov na kmetijo in drugam v naravo, na podoben način pa smo si želeli šolsko leto tudi zaključiti. Zato smo v četrtek, 12. 6., staršem in otrokom priredili krajši pohod po enem delu Parenzane.

Dobili smo se na parkirišču tovarne Lama, od koder smo polni dobre volje in pričakovanja krenili na pot. Predvsem so se je veselili otroci, saj so jih čakale štiri postaje z različnimi nalogami, za vsako opravljeno nalogo pa so dobili štampiljko. Kdor je zbral vse 4 štampiljke, je prejel darilce in se veselil njegove uporabnosti. In katera “igrača” otrokom vedno nariše nasmeh na obraz? Milni mehurčki, seveda! 🙂

Na poti so otroke navduševali tudi baloni, s katerimi so bile označene postaje. Otroci so pridno opazovali okolico, da ne bi zgrešili katere od zanimivosti, ki jih je čakala na postaji. Dejavnosti na postajah pa so bile zelo različne: od izvedbe desetih počepov za razgibavanje, petkratnega obračanja okrog svoje osi ter poskusa dotika nosa z jezikom, pa do štetja do 7 v italijanščini in imenovanja dveh živali na sliki, in sicer v angleščini. Za starejše otroke so bile naloge prava mala malica, mlajši pa so si štampiljko prislužili že s tem, ko so prispeli do naslednje postaje – “mala malica” pa jih je čakala ob vrnitvi na začetno točko. No, ta malica je, kakor se spodobi, pričakala prav vsakega udeleženca pohoda. Vsem malim pohodnikom seveda čestitamo za še en opravljen pohod, staršem in osebju vrtca pa za uspešno zaključeno šolsko leto!

Želimo vam čim več lepih trenutkov na počitnicah in vse dobro do septembra, ko se račkino kolesje ponovno zavrti s polno paro. Srečno!

 

Obisk zavetišča

V zadnjih dneh junija smo z otroki skupine Delfinčki odšli na vsakoletni obisk zavetišča v Sv. Antonu. Zgrabili smo priložnost in si pred tem ogledali zbirno mesto kosovnih odpadkov in z zanimanjem opazovali velikanske kupe odsluženih hladilnikov, plastičnih, železnih in lesenih izdelkov, televizij in jogijev.

Končno je napočil čas, da lahko zbrano hrano odnesemo živalim v zavetišču. Že drugo leto zapored so starši skupaj z otroki zbrali lep kup hrane, katere so bili v zavetišču zelo veseli. Ogledali smo si razmere, v katerih živijo kužki in muce, ki čakajo na svojega lastnika. Oskrbnica nam je povedala nekaj žalostnih zgodb, mi pa smo ugotovili, da je žival kot mi – otrok, ki potrebuje stalno pozornost. Pobožali smo nekaj kužkov in se počasi poslovili, saj je napočil čas malice iz naših nahrbtnikov in vožnje z avtobusom proti domu.

Bilo je lepo in poučno. Starši, z otroki ste lepo vabljeni v zavetišče, kjer lahko vsakodnevno sprehajate pse. Živali vas bodo vesele.

Dr. Aleksander Zadel: „Da je pospravil igračo, sem vztrajal 45 minut“

Vtis starša

Vrtec Račka je organiziral predavanje psihologa Aleksandra Zadela na temo, kako otroku postaviti meje.

„Ne vem, kaj naj naredim! Moj otrok, namesto, da bi jedel, hrano razmetava naokoli!“ se je pridušala mlada mamica. Kako naj hčerki kaj prepovem, ne da bi jo pri tem spravila v jok?“ je spraševala druga. „Pa saj ne želimo imeti otrok, ki bi vedno ubogali,“ je razmišljala tretja. „Moj triletnik me sploh nič ne uboga! Red je samo, če je tata doma,“ pa je bila skoraj obupana četrta. Vprašanja mamic (maloštevilni očki so raje poslušali :)) so se v ponedeljek pozno popoldne v predavalnici Središča Rotunda  kar usula na  psihologa Aleksandra Zadela, ki se je odzval povabilu Vrtca Račka.

Čeprav so starši upali, da bodo iz predavateljevih ust slišali magično formulo, ki bi rešila njihove vzgojiteljske težave, pa so bili odgovori slišati zelo preprosti, pravzaprav, zdravorazumski. „Če malček razmetava hrano, se mu jo vzame in bo moral počakati do naslednjega obroka. To pomeni, da v vmesnem času tudi ni sladoleda ali sladkarij,“ poudari Zadel. Če se otroku česa ne pusti, je to zanj neprijetno, zato morda joka, a mora spoznati, da ne more biti  le tako, kot si on želi,“ je razložil. Glede otrok, ki vedno ubogajo, pa je zatrdil, da je ta starševska bojazen odveč. „Otrok v družini, kjer ima ljubezen, preizkuša meje in je veliko bolj neubogljiv kot, denimo, v vrtcu,“ je podučil. Ravno obratno pa velja za tiste otroke, ki živijo v neurejenih razmerah; ti so doma čisto pridni, saj bi vse naredili, da bi bili deležni vsaj trohice ljubezni, drugje pa se razdivjajo. „Če triletnik mame nikoli ne uboga, je to zato, ker ve, da si to lahko privošči, medtem ko je, denimo, oče veliko bolj dosleden,“ je med  drugim še pojasnil psiholog.

Prav doslednost igra ključno vlogo, ko gre za vzgojo, otroku je treba pojasniti, kakšna so pravila in od njih ne odstopati, pri tem pa se po njegovih besedah raje izognimo kaznovanju ali nagrajevanju. Merjenje moči z otrokom, če že do tega pride, pa naj se ne konča s popuščanjem starša. Tako nekako bi povzela predavateljeve najpomembenjše misli. „ Da je moj otrok pospravil igračo, sem najdlje vztrajal 45 minut. To je moj osebni rekord,“ je dejal Zadel, sicer oče šitirih otrok.  Predavanje, ki se je zavleklo precej čez predvideno eno uro, je zahvaljujoč številnim duhovitim primerjavam, minilo kot bi trenil. Ko sva se z možem vrnila domov, kjer sta naju v družbi babice čakala najina dveletnica in skoraj štiriletnik, pa sva kaj kmalu ugotovila, da nama je lahko teorija že jasna, v praksi pa naju čaka še veliko dela! 😉

Nataša Čepar

 

Aleksander Zadel je doktor psihologije, zaposlen kot direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je kadrovsko agencijo Competo. Je pobudnik in soustanovitelj Oddelka za Psihologijo, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnične vede, na Univerzi na Primorskem. 

 

Delfinčki na policijski postaji

Le kdo nam lahko bolje predstavi varnost v prometu kot policisti? Prav zato smo po zgodnji jutranji malici odšli na policijsko postajo v Kopru v upanju, da izvemo kaj o tem pravijo policisti.

Tam sta nas pričakala prijazna policista Jože in Blaž, ki sta se za nas zelo potrudila ter nam takoj po prihodu pripravila presenečenje – spoznali smo Maxa in Bri. Nihče si ne bi mislil, da sta to dva nagajiva kužka, ki pravzaprav veliko obvladata, saj pomagata pri iskanju drog. Po prikazu njunega znanja so otroci komaj čakali, da ju pobožajo.

Ogledali smo si marico, šli tudi v njen zadnji del, kamor zaprejo največje »lumpe« in še opremo za obrambo. Brez oglašanja sirene »«tilu, lilu« nismo hoteli v vrtec.

V zadnjem delu smo si ogledali še 3 risanke, ki so poučno prikazale varnost med hojo po pločniku, v avtu med vožnjo in vožnjo otrok v avtu. Presenečenjem pa kar ni bilo konca – vsak je dobil odsevno zapestnico, za varno hojo ob cesti v skupini pa še odsevnike in rutke.

Čas na policijski postaji je hitro minil, Jožetu in Blažu smo se zahvalili in se odpravili na Bonifiko, da pojemo našo težko pričakovano malico.

Za nami je še en poučen izlet, saj bomo dosti bolj previdni in pozorni udeleženci v prometu. Se že veselimo novega.

 

Ob materinskem dnevu

25. marec je čas, ko se mamicam bolj pogosto kot sicer zahvalimo za vse, kar delajo za nas. Tokrat smo se na njih spomnili z res posebnim presenečenjem.

Po uvodni Grafenauerjevi deklamaciji o mamici so mlajši otroci odpeli in odplesali dve pesmici. Še dobro, da so bile poleg mamice, saj veliko ljudi in nov prostor spravita vsaj majcen strah v kosti tudi najmlajšim. Zahvaljujoč pomoči vseh prisotnih je pesmica Jaz pa grem na zeleno trav’co zvenela prijetno in nežno – tako kot mamicam najbolj pristoji! Ob koncu svojega dela so se malčki mamicam zahvalili tudi s trajnim šopkom rožic (če si ga ne bodo privoščili prstki ali zobki malih izdelovalcev, se jih bo nekoč lotil zob časa). 😛

Potem so delfinčki oddeklamirali eno o kruhu, pa še eno o semaforju, ter zapeli veliiiiiko pesmic. Kar nekaj pogumnežev je namreč  samostojno odpelo pesmico. Posebno zahvalo pa so njihove mamice prejele ob podarjenih umetninah, ki bodo, verjamemo, krasili prav vsako stanovanje! Vsak delfinček je namreč narisal svojo mamico. Risbice bodo čez veliko let mamicam še zmeraj pri srcu, takrat že odraslim umetnikom pa … verjetno bolj pri trebušnih mišicah, ki bodo fino delovale ob smehu in starih spominih. ☺

Nato je z lastno skladbo Mama, tvoje oči ter kitaro nastopil gospod Marjan, ki je že dolgo tega to pesem napisal prav svoji mami. Vsi odrasli so imeli solzne oči, saj ni šlo drugače kot podoživljati tekst ob mislih na lastno mamo.

Čisto ob koncu pa je sledila še glasbena smetana večera – nastop harfe, ki so ji v popolni tišini prisluhnili prav vsi prisotni. Nekateri otroci so bili tako navdušeni, da kar niso mogli nehati opazovati obeh – harfe in deklice Noe, ki jo je spretno ubirala.

In kaj lahko rečemo po vsem, kar smo doživeli tisti večer? Samo hvala za vsako mamo, ki nikoli ne neha skrbeti in se razdajati za nas. Lahko pa poskrbimo, da tega mamicam ne povemo samo enkrat v letu, ampak čim bolj pogosto!

 

Materinski dan from Zasebni vrtec Račka on Vimeo.

 

 

Vse najboljše!

Praznovanje rojstnega dne v vrtcu je za otroke prav poseben praznik. Veselimo se ga že nekaj dni vnaprej, saj prav vsi nestrpno pričakujemo sladkanje s čisto pravo torto! Seveda pa je slavljenec najbolj vesel svojega rojstnega dneva, ker ga takrat čaka posebna pozornost s strani prijateljev, tista prijetna pesmica, ob kateri gre odraslim včasih kar na jok, pa torta, pa poljubčki …

Brez okraskov, klobučkov, kronic in svečk preprosto ni praznovanja. Z nekaj malenkostmi pripravimo nepozabno praznovanje!

In kaj mislite, da je glavna atrakcija dneva? Prihod torte, kajpada! Take, spečene v naši kuhinji. Naš kuhar celo dopoldne meša in peče, da pripravi slastno torto, s katero se posladkajo prav vsi v vrtcu. Četudi imamo v skupini otroka z omejitvami pri hrani, našega kuharja to ne ustavi, saj je torta pripravljena iz sestavin, ki so primerne tudi za alergike. Ne glede na to, kateri otrok praznuje, so torte deležni vsi otroci – tako iz mlajše kot tudi iz starejše skupine. In kar je še bolje – če je torta dovolj velika, se z njo posladkamo tudi po kosilu! Seveda, kot vsi pravi sladokusci vedno najdemo razlog za sladkanje. ☺ Kako nam je lepo, kajne?

 

Pa še recept za uspešen rojstni dan:

kopica veselih dobrovoljnih otrok

pesmica za rojstni dan

pribor za torto

torta in svečke

 

Vse sestavine zmešaj in preprosto uživaj! Z dobro voljo je vse mogoče. 😉