Naš vrt

V vrtcu smo se odločili, da zaenkrat ne bomo imeli računalniškega kotička, saj otroci še preveč spretno uporabljajo pametne telefone, igralne konzole in računalnike, ampak bomo raje praktično izvedemo eno od priljubljenih virtualnih igric, ki jo mnogi tako otroci kot odrasli množično igrajo.

Namesto v virtualnem, bomo v resničnem svetu na NAŠem VRTu posadili zelenjavo in sadje, posajeno zalivali, opazovali kako raste in zori, zrele plodove pobirali in uživali v bogatih okusih, ki jih virtualni svet ne premore. NAŠ VRT pa bo veliko več kot zgoj napisano. Čakajo nas razna presenečenja in dogodivščine, zato spremljate našo oglasno desko ter spletno in FB stran, da boste na tekočem z dogajanjem na NAŠem VRTu.

Kako se je začelo…

Najprej smo iz priročnikov pridobili znanje o tem kaj vrt je, kaj tam raste, kako ga lahko obdelujemo in še o kopici drugih zanimivih in uporabnih stvareh.

Nato se je skupina Delfinlkov kar peš odpravila čez mesto do agrocentra in si ogledala njihovo bogato ponudbo. Koliko različnih stvari smo videli in bili presenečeni na tem, kaj vse rabimo za NAŠ VRT. Ogledali smo si semena in sadike, ter izbrali tiso, kar bomo posadili. Otroci so bili zelo vzhičeni in komaj čakali, da se z nakupljenimi izdelki podamo na NAŠ VRT in posejejo korenjček, grah koruzo ter posadijo paradižnik …

Pokrajinski muzej

Konec meseca marca smo s starejšo skupino odšli v Pokrajinski muzej, kjer so nam na preprost način prikazali življenje nekoč.
Ogledali smo si srce hiše, kuhinjo z ognjiščem, in preko igrice iskali predmete na slikah nekoč in danes. Valjar je še vedno isti, litoželezne ponve v današnjih časih zopet najdejo v naših kuhinjah, redkokdo pa doma kavna zrna še melje v mlinčku za roke. Kavni mlinček smo imeli priložnost prijeti v roke, nekajkrat zavrteti ročico, zmleti nekaj kavnih zrn,…, in kako je zadišalo, ko smo odprli predalček s sveže mleto kavo.
Ob ilustracijah pravljice Kdo je Vidku napravil srajčico smo spoznali korake do novega oblačila, ki jih ni bilo malo, si ogledali oblačila nekoč in statve, na katerih so tkali. Na vprašanje, kako po našem mnenju statve delujejo, je eden od otrok odgovoril: “Kabel vključiš v elektriko.” 🙂
Za konec smo si v sobi ogledali zbirko posod, v katerih so shranjevali vodo, kam so zaklepali mast, ki je bila v tistih časih tako dragocena ter v kakšne vrče so točili vino in vodo. Težko si zamišljamo, da včasih aparati niso delovali na elektriko, bili pa smo mnenja, da so tudi včasih, kljub pomanjkanju, nosili čudovita oblačila.

Ustvarjanje z lutkami

V mesecu februarju smo se seznanili z različnimi vrstami lutk. Igrali smo se z ročnimi lutkami, prstnimi lutkami, lutkami na kuhalnici in marionetami. S pomočjo flomastrov so tudi naši prstki in dlani postali lutke.

Z lutkami se nismo le igrali, temveč smo jih tudi izdelali. Iz otroške nogavice so nastale simpatične žogice, s katerimi se zelo radi igramo. Služijo nam za pozdrav v jutranjem krogu, peljemo jih z avtomobilom, z njimi plešemo,  se pogovarjamo…  Pri tem naša domišljija ne pozna meja.  Ob izdelavi lutke so otroci razvijali fino motoriko, koordinacijo roka – oko, spoznavali različne materiale in izražali čustva. Lutko (žogico) smo med drugim uporabili tudi pri petju pesmice Žogica (M. Voglar).

Spontana igra v lutkovnem kotičku je otroke spodbudila k eksperimentiranju z glasovi in besedami. Na ta način se je otroški besedni zaklad obogatil.

Otroci (iz skupine Račke in Delfinčki) so prisostvovali pri lutkovni predstavi Žogica Nogica, ki sva jo pripravili skupaj s pomočnico. Uspelo nama je ustvariti zabavno in prijetno vzdušje. Študentke Pedagoške fakultete Koper pa so nam pripravile predstavo Zelo lačna gosenica, pri kateri so uporabile senčne lutke. Tudi pri ogledu omenjene predstave smo nadvse uživali.

V skupini Račke zelo velikokrat uporabljamo lutke. Služijo nam za motivacijo, razvoj domišljije, spodbujanje ustvarjalnosti in govornega razvoja. Prav neverjetno je, kako otroci lutki verjamejo. Verjamejo, da lutka spi, da jih gleda, posluša… Za konec lahko rečemo le to, da naj vzgojitelji pri svojem delu čim večkrat uporabijo lutke.

Novoletni zaključek leta

V mesecu decembru smo z otroki v prostorih hiše Veneziana  pripravili novoletni nastop za starše.

Nastop so pričeli otroci iz skupine Račke, ki so zapeli in odplesali tri pesmice. Kot prvo so zapeli pesmico Kje je palček, pri kateri so uporabljali porisane prstke. Nato so se spremenili v snežinke in zapeli pesmico Snežinka. Nazadnje pa so se prijeli za roke in zapeli pesmico Mi se imamo radi. Ob petju so tudi zaplesali.

Zatem so na oder prišli otroci iz skupine Delfinčki, ki so dogajanje popestrili z izbranimi pesmicami in deklamacijami. Zapeli so tri pesmice, in sicer  pesmico z naslovom Trije snežaki, Sneženi mož in Pajek. Deklamirali pa so Sneženega moža, Zebe me, Zimo, Sneg in Na ledu.

Sledila je podelitev daril vsem otrokom v vrtcu. Vsak izmed njih je dobil ročno izdelan vzglavnik v obliki slončka, voščilnico in mandarine.

Nato je na oder prišla direktorica Centra za socialno delo Koper, ki se je staršem in donatorjem zahvalila za darila, ki so jih namenili otrokom iz socialno ogroženih družin. Naj povem, da je vrtec Račka sodeloval z CSD Koper, in sicer v okviru projekta »Otrok otroku.  Tri dni pred novoletnim nastopom so se predstavnice iz CSD prišle zahvalit in  prevzet darila, mi  pa smo jim zapeli nekaj pesmic. Prepričani smo, da smo otroke iz socialno ogroženih družin razveselili in jim pričarali nasmeh na obrazu. Še enkrat hvala vsem, ki so pri uresničitvi tega projekta sodelovali.

Novoletni zaključek leta se je zaključil z druženjem odraslih in otrok ob hrani in pijači.

Želimo vam vesele praznike in vse dobro v letu 2016!

Mali kuharski mojstri

Naj vas današnja objava poleg vseh ostalih na naši FB strani ne zavede, da mi cele dopoldneve samo kuhamo :). Prebiramo pravljice, en dan namenimo telovadbi, se učimo angleško, .. no, toliko o tem, lotimo se kuhanja :)!

Za vas imamo en hiter in slasten recept. Ko se vam bo ob dobri risanki poželelo pojesti polno skledo krekerjev, se spomnite na nas in si pripravite slano zdravo različico. Vzela vam bo maksimalno pet minut priprave, vse ostalo opravi pečica. Za povrhu pa se zaradi netežavnosti priprave lahko lotite kar s svojim otrokom – oni že znajo!
 
Recept za hrustljavo čičeriko:
– kuhana čičerika (mi smo uporabili 4 konzerve čičerike)
– 4 žlice olivnega olja
– ščep soli
– ščep origana
– ščep česna v prahu
 
Čičeriko smo stresli na cedilo in jo splaknili pod mrzlo vodo ter jo odcedili. Zatem smo jo stresli v posodo, dodali olivno olje in ostale začimbe ter dobro premešali. Vse skupaj smo stresli na pekač, obložen s peki papirjem, in spekli v pečici. 
 
Pekli smo približno 35 – 40 minut na 200°C in vmes nekajkrat premešali. 
Končana čičerika je hrustljala pri petkovi sadni malici.
 
P.S.: Po mnenju strokovnih delavk okus spominja na nedeljsko pečenko:). PRIPOROČAMO!

Obisk gasilske brigade

Ni dovolj besed, ki bi opisale naše zadovoljstvo ob obisku gasilcev Gasilske brigade v Kopru.

Kljub napornemu delu so si gasilci vzeli čas, nas prijazno sprejeli in nam razkazali gasilski dom.

Vidi se, da imajo radi svoje delo in tudi otroke, saj so nam bili pripravljeni pokazati vse: s takim navdušenjem, kot  takrat, ko nam želijo otroci pokazati svoje nove igračke – pohvalno!

Pogumen gasilec se je samo za nas spustil po drogu, si oblekel celotno opremo v primeru nesreče, pokazali pa so nam tudi obleke primerne za različne nesreče (ena je izgledala kot telebajsek, druga kot avstronavt).

Za konec so pustili najboljše: ogledali smo si opremo tovornjaka in z navdušenjem pokukali v notranjost, spricali so vodo z gasilko cisterno – to je bilo doživetje!, jo zopet napolnili pri hidrantu in se z mislimi dvignili 30 metrov nad tlemi z lestvijo.

Iskrena zahvala gre trem gasilcem, ki so nam posvetili svoj čas!

Hvala do naslednjič,

Delfinčki z Nežo in Zlato

Teden otroka "S kuhalnico po svetu"

Pa je za nami teden otroka, ki je potekal od 5.  do 11. 10. 2015.  V vrtcu Račka smo v tem tednu spoznavali svetovno kulinariko. Lahko rečemo, da smo se odpravili po svetu s kuhalnico.

Za začetek smo s kuhalnico odšli samo korak stran od naše državice. Obiskali smo mesto Neapelj, od koder je doma pica. Ste vedeli, da so pico margarita poimenovali po ženi prvega italijanskega kralja? Ste opazili, da se pica ponaša z barvami italijanske zastave?  Mi vse to že vemo, zato smo se lahko podali v pripravo prave italijanske pice. Vzelo nam je kar nekaj časa, saj smo vmes vse dobre sestavine še malo okušali.

V torek smo s kuhalnico zavili proti Turčiji, od koder prihaja burek. Nismo mojstri, vemo pa, da potrebujemo nežne roke za vleči testo in tudi hitre prstke, saj se testo hitro suši. Nič hudega, pojedli smo tudi luknjice.

V sredo je skupina Delfinčki delček dopoldneva preživela v gledališču ob gledanju predstave Guliver, zatem pa smo tako Delfinčki kot Račke odhiteli v Španijo. Pripravili smo “ne dobre, ampak odlične” tortilje in guacamole! Zmečkali smo avokado, narezali paradižnik in nasekljali peteršilj, dodali nekaj česna, ščepec soli in kanček limoninega soka. Ko so bile tortilje namazane in zvite, smo komaj čakali na malico. Ko bi le videli, s kakšnim užitkom smo jih pojedli.

V četrtek smo odpotovali do Amerike, kjer smo pripravili prave ameriške palačinke. Priprava zmesi je bila enostavna, še najbolj od vsega pa nam je bilo ljubo “ubijanje” jajčk. Uspelo nam je brez koščkov lupine v posodi. Pri okraševanju palačink smo uporabili našo domišljijo in nastala je Miki Miška.

Na zadnji dan našega kuharskega potovanja smo odšli na Kitajsko in pripravili riževe rezance ter  zelenjavo v voku. Tekom priprave smo sestavine povohali in poskusili.  Za malico pa smo pripravili veliko pojedino. Njam, malica je bila res slastna, naši trebuščki pa polni.

Naj vam zaupamo, da smo med našim potovanjem po svetu in pripravljanjem jedi nadvse uživali in se veliko novega naučili. Se že veselimo novih dogodivščin.

Zaključek šolskega leta

Le kam se planetu Zemlja tako zelo mudi, da se je odvrtel že na konec šolskega leta? Občutek vse hitrejšega vrtenja je vseskozi prisoten, še bolj pa, ko počnemo kakšne res zabavne in nove reči. Takšnih je bilo v sedaj že skoraj minulem šolskem letu veliko, torej ni čisto nič čudnega, da nam je šlo vse skupaj blazno hitro. Kljub vsemu pa se boste verjetno strinjali z nami, da se je na letošnjem zaključku čas vseeno malo ustavil, kajne?

Nedaleč od Kopra smo se namreč družili drug z drugim, predvsem pa z naravo in njenimi tamkajšnjimi prebivalci. Ne, nismo raziskovali poljskih ali travniških živalic, smo pa z veseljem opazovali dva konja (kobilo Popi in žrebička Nura), eno mucko ter pravo kozjo čredico, katere člani imajo tudi vsak svoje ime, ampak si toliko podrobnosti nismo uspeli zapomniti.

Verjetno se že sprašujete, zakaj smo za druženje izbrali ravno “kmetijo”. Zato, ker sta bili naša prijateljica iz vrtca Taja in njena mama pripravljeni posvetiti svoj čas in prostor veliki gruči otrok in njihovih staršev, da se skupaj poveselimo in se poslovimo od letošnjega šolskega leta. Delfinčki so ta prostor sicer že poznali, saj so lani hodili raziskovat kmetijo v štirih letnih časih. Ostali pa smo kmetijo spoznali na zaključku in nikakor nam ni bilo žal!

Ni se nam ustavil samo čas, pač pa tudi marsikateri dih, ko se je bilo potrebno usesti v sedlo kobile Popi. Seveda, otroci so imeli možnost jahati čisto pravega in velikega konja! Oprostite, kobilo! Tako je čisto vsak pogumen posameznik, ki si je upal jahati, postal bogatejši za eno resnično lepo izkušnjo. Hvala Tajini mamici, da nam je omogočila takšne užitke!

Medtem ko so otroci drug za drugim jahali, pa smo se ostali igrali z žogami, opazovali mladega Nura pri razposajenem teku znotraj svoje ograde ter opazovali vse razigrane kozice, željne česarkoli za pod zob. Zadovoljne so bile s slanimi palčkami, pa tudi sladoleda se ne bi branile, ampak potem bi ga zmanjkalo za nas, zato smo jih od sladoledne točke raje odslovili. Jaaaaa, res je, za nas so v Kepici pripravili čisto pravi in čisto naravni sladoled v treh sadnih okusih, s katerim smo se hladili vse do konca druženja. Še dobro, da je bilo sladoleda dovolj, da smo vsi lahko prišli po “repete”, pa tudi za posladek v vrtcu ga je ostalo!

Kljub vsem užitkom na kmetiji je prišel tudi čas za poslavljanje, enako pa lahko rečemo tudi ob koncu šolskega leta. Otrokom, ki letos zapuščajo naš vrtec, želimo vse dobro in zabavno, pa ne pozabite priti kdaj na obisk! Z ostalimi otroki pa se vidimo v času poletnih počitnic oz. v jeseni, ko se nam obeta ponovno hiter vstop v novo šolsko leto, pa potem novoletno obdobje, pa pomlad in materinski dan, pa spet zaključek in poletje … in tako spet in spet … kdo ve, mogoče vse dokler se bo vrtela Zemlja? 🙂

Izlet v akvarij

Konec meseca maja smo se Delfinčki z avtobusom odpeljali na izlet presenečenja. Šli smo v Piran na ogled akvarija. To je bilo doživetje!

Po prihodu so nas najbolj pritegnili morski pajki. Prešteli smo njegove noge, spoznali, da si tudi morski pajki lahko zlomijo nogo ali celo ostanejo brez nje, pa kljub temu brez težav hodijo naprej. Videli smo morskega skata in mladička morskega psa, …, pa morske žogice, v katerih so bili skriti rakci ter ogromno rib z zanimivimi imeni.

Ste vedeli, da vrana ni samo ptica, pač pa tudi vrsta ribe? In da volkec ne tuli samo v luno, saj ribe s takim imenom plavajo v našem morju? Naziv knez ne velja samo za plemiče, velja tudi za ribe, … in še bi lahko naštevali.

Brez malice nikoli ne stopimo na avtobus in tudi tokrat je  bilo tako. Privoščili smo si jo kar na Tartinijevem trgu ter si za slovo ogledali piran iz razgledne točke
Za nami je izlet in pol! Naučili smo se veliko novega in komaj čakamo, da izvemo še kaj o bitjih iz morskih globin, saj se bomo v mesecu juniju še veliko pogovarjali o morskih živalih.

Gibalna in ustvarjalna delavnica na PeF v Kopru

V okviru dnevov odprtih vrat Pedagoške fakultete v Kopru smo bili s strani profesorice za športno vzgojo Giuliane Jelovčan vabljeni, da pridemo na gibalne in ustvarjalne delavnice, s katerimi se fakulteta vsako leto predstavi širši publiki, med drugim tudi otrokom, s katerimi bodo študentke nekoč delale.

Na delavnice smo se odpravili vsi prisotni otroci iz našega vrtca, tudi najmlajši. Študentke so nam pripravile gibalno dejavnost z žogami s predhodnim uvodnim ogrevanjem ter sprostitvijo po koncu razgibavanja. Otroci so žoge kotalili po črti, se plazili po tleh, hodili ritensko, kdor pa se ni mogel izkazati pri omenjenih dejavnostih, je opazoval dogajanje, spoznaval nov prostor in ljudi.

Gibalni dejavnosti je sledila še umetniška delavnica izdelave okraskov za svinčnike – otroci so dobili vsak svoj kos das mase, ga gnetli in po svoji želji oblikovali v kakšno živalico ali pa karkoli drugega abstraktnega, kar lahko nastane po gnetenju/zvijanju/trganju gline.

Na koncu so nas gostitelji še prijetno presenetili s spuščanjem balonov (vsak otrok je svojega z veseljem odnesel domov), pogostili pa so nas tudi s pripravljenimi jabolki in bananami ter čokoladicami in sokovi, ki smo si jih vsi z največjim veseljem privoščili in se pokrepčali.

Po odzivu otrok lahko rečemo, da jim je bil obisk fakultete zelo všeč in seveda upamo, da bodo tak entuzijazem ohranili tudi v študentskih letih.